Tamara se poroči #4: Tista obleka in vse, kar paše zraven - 1. del

"Ravno pred kakšnim tednom dni sem si kupila še predzadnjo stvar, ki jo potrebujem za brezhiben izgled - nakit.

Ogrlica in nežni uhani bodo naredili še tisto zadnjo piko na i k moji poročni opravi."

To sem zapisala pred dvema mesecem in nato shranila osnutek. Prav zares sem želela pisati svoj nevestin dnevnik sproti in ažurno, a mi žal ni uspelo. Sem pa si takrat naredila seznam vseh stvari, ki jih moram opisati v blogu. Zato jih tudi bom. A bo šlo bolj za refleksijo, kot za natančno poročanje. Kljub temu mislim, da bo branje zanimivo.

Naj nadaljujem zgornjo misel ...

Quote Wednesday: Real love stories

Quote Wednesday: I am titanium

Tamara se poroči #3: Nekaj belega in nekaj vijoličnega

Pravijo, da poročno vabilo izdaja stil in barvno shemo poroke. Za najino poroko lahko rečem, da najbrž to kar drži.

Barve so bile najverjetneje najbolj lahka odločitev - sivka! Sivka je bila moja prva misel ob pogledu na zelen travnik, poleg tega je sivka moje najljubše cvetje, saj me spominja na morje. In tako je najina poroka postala belo - vijolična: vijolična je tudi moja najljubša barva.

Tamara se poroči #2: Obisk poročnega sejma

Ko sva z načrtovanjem poročnega dneva začela, se je ravno odvijal poročni sejem v Ljubljani. Zato je bilo povsem logično, da ga bova obiskala in poskusila dobiti vse informacije, ki bi nama pri načrtovanju prišle prav.

In sva jih tudi dobila. Tam je bilo vse - od ponudnikov poročnih prstanov, cvetja, tort, poročnih drobnarij, skratka vse. Dobila sva informacije o cenah in drugih stvareh, tam pa sva se tudi odločila, da bova namesto benda imela kar DJ-ja.

Ogledala sva si tudi modno revijo poročnih oblek, kjer - še zdaj tako trdim - sem videla svojo poročno obleko, tisto, ki sem jo kasneje izbrala. In je bila najlepša tudi mojemu bodočemu možu. ;)

P.S. Kasneje sem obiskala še sejem v Mariboru, kjer so se pretežno predstavljali ponudniki poročnih prstanov. No, pa svoje poročne čevlje sem kupila tam, :D

Tamara se poroči #1: Kje, hudirja, pa?

Po zaroki je najbrž prvi instinkt vsake bodoče neveste, da najprej preišče ves spletni prostor, ki ponuja takšne in drugačne nasvete, kako načrtovati in preživeti poročni dan. In kot "ta prava" bodoča nevesta sem isto storila tudi jaz.

Od vabil do barvnih kombinacij, najlepših lokacij, cvetja in seveda poročne obleke - od vseh možnosti se mi je kar mešalo v glavi. A "First things, first" - najprej je potrebno izbrati kdaj dahniti tisti usodni da. To nama sploh ni bil problem, saj sva oba vedela, da se želiva poročiti poleti. In da mora biti najina poroka na prostem, v naravi.

Poleti in nekje v naravi (Vir: Posestvo Pule)

♡ Najprej lokacija

Tamara se poroči!

Že 7 mesecev mislim le na - poroke. Ali, natančneje, na svojo poroko, ki se bo končno zgodila :)

Tri mesece pred poroko imava z zaročencem urejeno že skoraj vse: vabila so že v rokah najinih svatov (ali pa na poti v njihove roke), kar pomeni, da imava izbrano lokacijo in stil poroke. Tudi program je v dobršni meri že pripravljen, čeprav se vsake toliko spomnim nekaj dodati.

A preden se spustim v vse podrobnosti načrtovanja, naj z vami delim še tisto zgodbo, s katero se je vse začelo ...

♡ Najina zaročna zgodba

Bila sva na izletu v romantični Veroni in ko sva sedela v lokalu pri areni, je pogovor nanesel na poroko. In oktober 2015 si bom zapomnila za zmeraj, saj mi je takrat dragi izpolnil največjo željo: Obljubil je, da bo iz mene naredil ženo poročeno :)

Več pa ne izdam ;P

Kakšna zgodba se skriva za to ključavnico?

Življenje je sestavljeno iz zgodb in okoli ene same situacije ali stvari se lahko odvija več zgodb. Moja zgodba za tole fotografijo je naslednja:

Ključavnica, ki visi na mreži, ki obdaja približno 100 metrov visok stolp v Veroni. Pot navzgor je bila počasna in še kar naporna, saj moje noge težko prenesejo toliko stopnic naenkrat. A mi je uspelo. In tam gori sem povsem omagana sedla na beton, se obrnila, da bi si zasluženo ogledala razgled na Verono in videla - ključavnico.

Ni skrivnost, da je Verona mesto zaljubljencev in tragične ljubezni, zato so tudi ključavnice, kot simbol ljubezni, del tega doživetja. A večina ključavnic vidi pod Julijinim balkonom, kjer je temu namenjena kovinska mreža.

Zato se sprašujem, zakaj sta se ta dva zaljubljenca odločila, da bosta svojo ključavnico zaklenila prav tukaj. Na tako skritem in oddaljenem kotičku. Sta si želela stran od skomercializirane mreže pod Julijinim balkonom? Ali sta preprosto pozabila tam ključavnico obesiti in sta se odločila, da jo bosta pustila kar tukaj?

In konec koncev, kdo sta ta dva zaljubljenca, od kod prihajata, kako sta se spoznala in ali je ta ključavnica dovolj močna, da še danes drži njuno ljubezen živo?

A to je že druga zgodba, njuna zgodba, za katero pa najbrž ne bom izvedela nikoli.

A kljub temu lahko jaz še danes uživam ob pogledu na ključavnico in v ozadju Verono ter se vedno znova sprašujem, zakaj visi prav tukaj.

Poročna moda #1/2: V resnici sem oblekla tole ...

Torej, prva letošnja poroka je mimo. In od predvidenega sem nosila le - torbico. Okviren oris mojega "outfita" vidiš na kolažu.

Poročna moda #1: Leto porok (vsaj v moji glavi)

Letos je očitno leto porok: Prijateljica je bila letos povabljena na dve ali celo tri poroke, sodelavka je bila na eni poroki, službeno verjetno grem tudi na eno poroko, poleg tega sem sama povabljena na dve poroki, pa še jaz se poročim!

Noro in več kot očitno leto porok. Vsaj v moji glavi.

Ker se bo prva poroka, na katero sem povabljena zgodila že čez teden dni, me že spet grabi panika, kaj bom oblekla. Sicer imam obleko že izbrano, a ker dopuščam možnost, da si bom v zadnji sekundi premislila, hja, še nimam izbranih vseh dodatkov - čevljev, torbice in nakita.

Čeprav mi čevlji zasedajo polovico garderobne omare, pa seveda, tipično žensko, nimam nič za obuti. Moja glavna napaka tukaj je, da nimam v lasti niti enih črnih salonarjev!!! Katastrofa, kajne? Časa za nakup novih ne bo, zato bom morala biti kreativna.

Torbico imam bolj ali manj že izbrano - imam namreč samo eno manjšo torbico, ki je posuta z bleščicami. Enostavnost izbire je povezana s tem, da primernih torbic nimam veliko - torej, je bolje imeti manj kot pa več, saj takrat dejansko pride do situacije, ko nimaš pojma, katero izbrati. Naši moški pa nam običajno pri izbiri niso v pomoč.

Nakit, hhmm ... tale zgoraj opisana norija se bo zagotovo zgodila tukaj. Nakita imam več kot dovolj in reees ne vem, kako se bom lotila izbire. Morda pa bo moj zaročenec tukaj vendarle bolj uporaben, kot pri izbiri torbice. :)

Aja, še obleka. Najbrž bo enostavna siva obleka iz čipke - preprosta, a šik :)

Ojoj, spomnila sem se, da nimam nobenega živahnega pasu, ki bi pasal zraven in bi razbil vso to sivino ...

Pisma (ali bolje rečeno: ključavnice) Juliji

Čeprav je od mojega izleta v Verono minilo reeeees veliko časa, bom poskušala vseeno zajeti vtise tistega dne.

Pred obiskom Verone sem si ogledala (še enkrat!) film Pisma Juliji, da bi ob sprehodu po veronskih ulicah iskala vzporednice. Noo, nekaj jih je bilo, a tista gostilna, kjer so v filmu delovale Julijine tajnice, ni nasproti in pisma ne visijo na zidu :) Je pa zato tam pripravljena ogromna rešetka, kjer zaljubljeni pari zaklepajo ljubezenske ključavnice. In ki je očitno nadomestila lepljenje pisem na zid pod Julijinim balkonom.

Ključavnice Juliji

Pink sparkly black

Par dni nazaj sem v mojem lageru slik našla tole - poslikavo, ki je očitno kar nekaj časa ležala tam, pozabljena od sveta :). Za katero priložnost je nastala, se ne spomnim več, a najverjetneje za kar tako - ker sem imela preveč časa. Kar pa je ob mojem kroničnem pomanjkanju časa, s katerim se zadnje mesece soočam, kar dosežek :).