Upa kdo prit na obisk???

Vremenska ujma skoraj teden dni pozneje

Najbolj prizadeti so bili v Postojni. Kar pa ne pomeni, da je bilo drugod po državi rožnato. Še zdaj ni. Brez elektrike smo bili od petka do srede, torej šest dni. Kar pa niti ni tako hudo, saj smo baje »gorjani« in zato pripravljeni na vse hudo. In ker lahko na oskrbo z elektriko vplivamo sami, smo že nekaj let nazaj nabavili agregat. Nakup se je izkazal za več kot dobrodošlega, saj smo letos brez elektrike ostali kar nekajkrat. Torej smo za silo imeli elektriko. Da nismo imeli piknika sredi zime (imamo namreč hladilnik in dva zamrzovalnika, ki niti niso tako prazni), da smo se lahko pogreli (jaa, že res, da imamo peč na drva, ampak pumpe delajo samo z elektriko) in da smo se lahko tuširali (čeprav je v torek zmanjkalo tudi vode). No, kuhali pa smo kar na plinu, ker je mama k sreči vedno vztrajala, da imamo poleg električnega tudi štedilnik na plin. Ampak dobro, brez elektrike je ostala skoraj polovica Slovenije, tako da je pač treba potrpeti. To nam je uspelo in kljub temu, da še vedno prihaja do številnih večurnih prekinitev električne energije, smo se pač navadili. Na drugem koncu Slovenije so ljudje na slabšem kot mi.

Druga stvar, ki sploh ni prijetna, je dejstvo, da smo (tudi od petka) brez telefonskega kabla, ki ga je pretrgalo z žledom obvešeno drevo, ki je padlo nanj. Dobro, kaj hočemo. Ampak aroganca dobavitelja je pa res za zmagat. »Po pogodbi imamo tri delovne dni časa, da vzpostavimo zadeve,« pravijo. Ja, super, pol pa mi povejte, zakaj še zdaj uporabljam mobilni internet, ker tistega »tapravega« še ni? No, saj tudi to ne bi bilo tako nadležno, čeprav ni telefona in tudi televizije ne. Pač ne gledam televizijskih kanalov, pač gledal filme, ki sem jih že pred časom potegnila iz spleta. Ni panike. Moti me samo to, da internet potrebujem za službo, ker pač imam tako službo. In mislim, da nisem edina, na tem našem bregu. Ampak ok, trije delovni dnevi so minili že v sredo, danes je sobota, pa pač čakamo. Sej drugega ne moremo.

Električni drogi po prvem sneženju in pred žledenjem

Električni drogi po žledenju

Tretjič in zadnjič in največji problem: ceste. Jaaa vem, živim v bolj odročnem kraju, na bregu. Pač te ceste niso prioriteta za pluženje, ko pade sneg. Čeprav je po ravnini precej lažje voziti po snegu, kot po cesti, ki ima naklon. Ja pač tako je; glavno, da so splužene avtoceste in ceste po ravnini. V redu, tudi tega smo že navajeni. Ampak v stanju, ko doma ni elektrike in ni vode in tudi interneta ne, bi bilo super, če lahko človek gre od doma brez večje bojazni, da se bo zdrsal po cesti ali pa da mu bo pot blokiralo drevo. Če ne drugega, da lahko prideš vsaj v službo. Pa da si lahko kupiš vodo, ki jo potrebuješ za kuho kosila. Dreves je sicer bilo ogromno na cesti in mislim, da so morali pristojni neprestano hoditi okoli z motornimi žagami, da so jih lahko odstranili.

Drevesa se nevarno nagibajo na cesto

Po žledenju je več dreves padlo na cesto, vidijo se odrezana debla, nad cesto pa je nenavadno nizko napeljana elektrika

Samo vprašanje časa je, kdaj se bo levo drevo nagnilo na cesto

Kljub določenim neprijetnostim in precej veliki meri slabe volje, pa moram reči, da so imeli tako gasilci, kot vojaki in pripadniki civilne zaščite in mnogi drugi, ogromno dela in so morda res delali brez počitka in mogoče celo tudi brez pravega obroka. Tako da fantje, vsaka vam čast, da ste pripravljeni pomagati in tvegati svoja življenja za druge. Saj konec koncev je tako, kot je rekla predsednica vlade Alenka Bratušek: »Mnogi, ki pomagajo, na nek način tvegajo svoja življenja«.

Upajmo, da se bodo razmere čimprej vrnile v prvotno stanje in da nam vreme ne bo več tako zelo zagodlo.

Tej objavi sledi še video, čim dobim normalni internet in čim se bo program za obdelavo posnetkov odločil delati =D.